BODO INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE ZASEDLE BREGOVE SAVINJE IN LJUBNICE?

Zdaj, ko so po poplavah v letu 2023 struge Savinje, Ljubnice ter manjših potokov v celoti ali deloma sanirane in so obrežja marsikje popolnoma ogolela, se pojavlja vprašanje, kdaj in s čim se bodo bregovi zarasli. Poplavna voda je odnesla rodovitno plast tal, tako da je ostala prodnata podlaga; ponekod pa je bil prod ob urejanju brežin dodatno nasut. Peščena rastišča so zaradi večje sušnosti, pomanjkanja hranil in tudi večjih temperaturnih sprememb neugodna za rast rastlin - z določenimi izjemami. Med te izjeme uvrščamo tudi nekatere tujerodne rastline, to so tiste, ki so v bližnji preteklosti, največkrat s pomočjo človeka, od drugod prišle v naše kraje, in tu našle ugodne razmere za rast. Med temi rastlinami so pogosto invazivne, to pomeni, da lahko postanejo prevladujoče, saj preprečujejo rast avtohtonih rastlin in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost, povzročajo gospodarsko škodo ali vplivajo na zdravje ljudi, kot npr. ambrozija z alergenim pelodom.

Tujerodne invazivne vrste so bile v omejenem obsegu prisotne že pred poplavami, v zemlji pa so ostala njihova semena in korenike. Skupaj s prestavljanjem proda in zemljine zaradi urejanja brežin in poplavljenih območij, so se prenašala tudi semena na lokacije, kjer teh vrst prej ni bilo. Pri pregledu brežin obeh rek na območju občine Ljubno v začetku junija 2024 sem ugotovil, da so na mnogih mestih že vzkalile. Ker na praznih prodnatih rastiščih nimajo konkurence drugih rastlin, obstaja verjetnost, da se bodo razrasle na večjih površinah. Zaenkrat se pojavljajo naslednje najbolj invazivne vrste: pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisifolia), japonski dresnik (Fallopia japonica), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia) in navadna robinija (Robinia pseudoacacia). Navajam nekaj značilnosti teh rastlin.

Ambrozija je enoletnica, cveti od julija do oktobra. Njen pelod je za občutljive ljudi alergen, stik rastline s kožo deluje na nekatere ljudi dražilno. Po posebni odredbi morajo lastniki s svojih zemljišč odstraniti rastlino za preprečitev cvetenja. Pri tem je uspešno puljenje ali pogosta košnja – s slednjim načinom je v preteklih letih Občina Ljubno skrbno odstranjevala rastline na javnih površinah. Prve po lanski avgustovski poplavi sem opazil ob Savinji pri mostu v Trbižu (slika 1).

Japonski dresnik je zelnata trajnica z močnimi, razraslimi korenikami, ki segajo globoko v tla. Bujno se razrašča in hitro ustvari goste sestoje, ki preprečujejo pojavljanje drugih rastlin. Razmnožuje se zlasti vegetativno z ukoreninjenjem tudi zelo majhnih koščkov korenike (slika 2), in prav to se dogaja na številnih mestih ob Savinji in Ljubnici. V zgodnji fazi, ko se koščki korenike ne razrastejo, je odstranjevanje mogoče, kasneje jo je skoraj nemogoče izkoreniniti. Odstranjene korenike je treba posušiti in sežgati.

Žlezava nedotika je do 2 metra visoka enoletnica, s posamičnimi do 4 cm debelimi stebli. Od julija do oktobra cveti s škrlatnimi ali rožnatimi cvetovi. Plod se ob zrelosti eksplozivno odpre in številna semena odnese tudi do 1 meter daleč. Lahko sestavlja goste sestoje in preprečuje rast avtohtonih rastlin. Pojavlja se ob Ljubnici in Savinji (slika 3). Ima pa tudi pozitivno lastnost, da je medonosna. Učinkovito odstranjevanje je puljenje ali pogosta košnja pred cvetenjem oz. plodenjem.

Navadna vinika je gojena olesenela vzpenjavka, ki podivjana s preraščanjem zasenči druge rastline in jih lahko povsem zamori. Razmnožuje se z razraščanjem in semeni, ki jih raznašajo tudi ptiči. Mlade rastline sem našel ob Savinji (slika 4). Odstranjevanje je uspešno pri mladih rastlinah - ko olesenijo je veliko težje.

Navadna robinija je do 25 metrov visoko listopadno drevo s trnatimi vejami in z grozdastimi belimi cvetovi in plodovi v obliki strokov. Rastlina je medonosna, zato drevesa pogosto sadijo. Semena so dolgo kaljiva in lahko poženejo v večjem številu, ko nastopijo ugodne razmere. Mlade rastline smo našli ob Savinji pri Okonini (slika 5). Odrasle rastline je težko odstraniti, ker iz korenin posekanega drevesa poženejo mladi poganjki.

Poplave so povzročile veliko škode, številne težave in probleme. Prav gotovo ne bi bilo dobro, da postanejo problem še tujerodne invazivne vrste, ki bi dolgoročno spremenile naravno podobo rečnih obrežij in tudi drugih predelov. Zakonsko je potrebno samo odstranjevanje ambrozije, za druge vrste obstaja samo želja, da bi omejili njihovo širjenje. Pri poseganju na rečna obrežja je tudi problem lastništva, saj je lastnica priobalnega zemljišča država Slovenija. Ali bo pripravljena in sposobna poskrbeti za invazivne vrste? Če pa parafraziram, smo vendarle država vsi državljani, kar pomeni, da lahko vsak, ki naleti na invazivno vrsto, to izpuli ali izkoplje in jo skrbno odstrani. Podobno kot smo bili solidarni ob poplavah, se lahko izkažemo zdaj tudi v prizadevanju za ohranjanje naravnega okolja.

Slika 1: Ambrozija ali pelinolistna žvrklja na desni brežini Savinje pri mostu proti Trbižu

Slika 2: Japonski dresnik poganja iz majhnih kosov korenike – levi breg Savinje pri Juvanju

Slika 3: Skupina žlezavih nedotik ob Ljubnici pred Rastkami

Slika 4: Mlada navadna vinika na brežini Savinje pri Okonini

Slika 5: Mladica navadne robinije na desnem bregu Savinje pri Radmirju

Besedilo in foto: mag. Andrej Seliškar, prva objava Ljubenski vevnik 2024