Srečanje SPV-jev v Mozirju
V Mozirju je nedavno potekalo srečanje zgornjesavinjskih občinskih Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pobudo za srečanje je dal predsednik SPV Ljubno Primož Vodušek. Kot gosta sta bila povabljena Robert Štaba, generalni sekretar AMZS in predsednik zavoda Varna pot ter sodelavka na tem zavodu Katja Blatnik. Sestanka so se udeležili tudi županja Katarina Prelesnik ter župana Ivan Suhoveršnik in Matej Pečovnik. Tudi sicer je bilo srečanje dobro obiskano, saj je bilo prisotnih okoli 20 udeležencev.
Posvet je bil sklican z namenom, da se gosta in župane seznani z dejavnostjo koordinacije tukajšnjih SPV-jev, ki se redno srečujejo in so z različnimi pobudami za večjo varnost v cestnem prometu dosegli že tudi nekaj realiziranih projektov. Besedo je nato povzel Robert Štaba, ki ima za seboj tudi osebno tragično izkušnjo iz prometne nesreče.
Podčrtal je, da je o prometni varnosti potrebno nenehno govoriti in opozarjati tako voznike kot pristojne inštitucije, kje in kako ukrepati, da do nesreč ne bi prihajalo. Ne smemo se sprijazniti s tem, da se nezgode pač dogajajo. Stremeti moramo k ničelni smrtnosti v prometu. Z vsako žrtvijo je namreč prizadetih tudi več drugih ljudi, predvsem najbližji sorodniki oziroma družine.
Župani so izpostavili prenekatero birokratsko oviro, na katero naletijo, ko želijo izvesti kakšen poseg za večjo varnost na cestah, kot je na primer prehod za pešce. V nadaljevanju je predstavnik Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem predstavil podatke o prometni varnosti v naši dolini. Kot glavni razlog prometnih nesreč je še vedno neprilagojena hitrost in alkohol. Sicer pa je prometna varnost na našem območju nad povprečjem države, s čimer smo lahko zadovoljni.
Robert Štaba je ob koncu poudaril nujnost povezovanja občin pri kandidiranju na morebitne razpise za ureditev cestne infrastrukture oziroma prometne signalizacije. Še enkrat je prisotnim položil na srce, da vsakdo od nas lahko kaj stori za večjo varnost na cestah. Kot pozornost mu je Primož Vodušek izročil knjigo o ljubenskih poticah, Roman Čretnik pa monografijo o Mozirju.