Donacija Atelškove zbirke potic

Ko govorimo o ljubenskih poticah, govorimo o kontinuirano razvijajoči se tradiciji, ki se zaradi svoje živosti skozi čas nadgrajuje, dopolnjuje, spreminja in sledi sodobnim trendom. Po skoraj stoletju dolgi tradiciji je izdelati nekaj inovativnega, drugačnega, a hkrati domačega, za izdelovalce velik izziv. Gre namreč za ohranjanje dediščine, ki so jo naši predniki iz hribovskih kmetij prvič prinesli prav v cerkev Sv. Elizabete na Ljubno. Skromno, ponižno, pogosto povsem očem skrito izdelujejo potice, ki jih nato med letom postopoma kurijo kot blagoslovljen ogenj. (Vrtačnik, 2014) Pri nesnovni dediščini je pomemben čas, saj se dediščina spreminja in se nikoli ne izvede dvakrat na isti način.
Razvojna strategija trajnostne rasti Slovenije 2016-2021 med drugimi navaja tudi ukrep Vključevanja kulturne dediščine in predvideva izdelavo načrta vključevanja kulturne dediščine in celostnega vključevanja v turistično ponudbo. Ljubencem vsaka potica predstavlja edinstven, unikaten, neponovljiv in personalni izdelek, ki odraža izdelovalčev odnos do tradicije, vere, okolja in njegovo lastno rokodelsko spretnost, zato se Občina Ljubno zaveda sledeče: le s kvalitetno in premišljeno razstavo, katere glavna ciljna publika bodo domačini, predvsem pa Ljubenski otroci, bo zbirka pozitivno sprejeta v lokalnem okolju.
Po ureditvi in otvoritvi flosarskega muzeja bo na vrsti ureditev zbirke cvetno-nedeljskih potic.